Amaterski film je v Mariboru doživel živahen razvoj. Ljubitelji sedme umetnosti so se povezovali v klube, kjer so izmenjevali znanje in kot posamezniki ali kot skupina ustvarili neprecenljiv vizualni arhiv mesta. Dokumentirali so vsakdan, življenje delavskega razreda, lokalna praznovanja ter osebna razmišljanja. Delovanje klubov je podpirala država, omogočila jim je nakup tehnične opreme in spodbujala ustvarjalno delo.
Filmski amaterji v mestu so nov zagon za delovanje dobili v 70. letih 20. stoletja. Kino sekcija znotraj Foto-kino kluba Maribor se je pričela uveljavljati na uglednih festivalih po takratni skupni državi SFR Jugoslaviji. Več filmov je dobilo nagrade, kar je še dodatno spodbudilo člane kluba, da so nadaljevali izobraževanje in ustvarjanje ter pričeli organizirati festivale.
Zaradi razvoja tehnike je prišlo do preimenovanja kluba, leta 1974 se je Foto-kino klub Maribor razdelil na Kino
klub Maribor in Fotoklub Maribor. Kino klub Maribor se je kasneje, leta 1997, preimenoval v Film in video klub Maribor.
V klubu so v sodelovanju s Foto-kino zvezo Slovenije med letoma 1972 in 1988 organizirali Festival amaterskega dokumentarnega filma Maribor-Jugoslavija. Za svoje delo je Kino klub Maribor prejel prestižno nagrado Evropske filmske zveze UNICA in bil imenovan za najboljši kino klub v Jugoslaviji.
Po osamosvojitvi države je klub nadaljeval organizacijo manjših projekcij in sodeloval z drugimi slovenskimi klubi. Na prelomu tisočletja je pod novim imenom, Film in video klub Maribor, organiziral mednarodni Toti video festival, ki je bogatil amatersko filmsko sceno med letoma 2000 in 2013. Člani kluba so ves čas sodelovali tudi na tujih festivalih in za svoje filme prejemali nagrade.
Razstava nas seznani s posameznimi fazami nastanka filma od ideje in scenarija do snemanja, razvijanja filma, montaže in projekcije. V začetku 80. let 20. stoletja je prišlo do prehoda s celuloidnega na magnetni zapis filma in filmarji so se morali nenehno izobraževati in se prilagajati novim izzivom.
Med ključnimi mariborskimi ustvarjalci te dobe izstopata svetovni rekorder po številu kratkih filmov Franci Kopič in dolgoletni predsednik kluba Božidar Kunstelj, ki je s svojim tehničnim znanjem in organizacijskimi sposobnostmi pripomogel h krepitvi in odmevnosti amaterske filmske kulture.
Razstava je nastala kot odziv na donacijo kamer, projektorjev in video opreme Film in video kluba Maribor ter zapuščine Božidarja Kunstlja, ki je bil več kot štirideset let član in dolgoletni predsednik kluba. Klub je ob selitvi na drugo lokacijo predal del tehnične opreme Fotografskemu muzeju Maribor, ki deluje v okviru Muzeja narodne osvoboditve Maribor.