11. maja letos je minilo natanko 80 let odkar se je leta 1945 prvič oglasil Radio Maribor. Načrti o postavitvi radijske postaje na slovenskem severovzhodu so se porajali že dve desetletji prej, vendar pa se je ideja soočala z boljšimi in slabšimi trenutki, žal pa imamo o tistem obdobju zelo malo ohranjenega arhivskega gradiva, zato so pomemben vir predvsem ohranjena pričevanja in tedanji časniki. Več arhivskega gradiva in literature o razvoju in delovanju Radia Maribor pa je na voljo od konca druge svetovne vojne naprej.
Vprašanje postavitve radijske postaje v Mariboru je bilo aktualno že takoj ob začetku delovanja Radia Ljubljana leta 1928. Tako so prebivalci na slovenskem severovzhodu lahko poslušali ljubljanski radio brez večjih motenj le podnevi in z zelo dobrimi radijskimi aparati. S »cenenimi« radijskimi aparati ali zgolj z detektorji ljudje niso mogli poslušati Radia Ljubljana. Zato je število radijskih naročnikov naraščalo počasneje kot bi lahko.
Akcija za postavitev relejne radijske postaje v Mariboru se je posebej razmahnila sredi tridesetih let prejšnjega stoletja. Pospešil o jo je dejstvo, da je Avstrija leta 1935 močno povečala moč radijskim postajam in je bil sprejem programa jugoslovanskih radijskih postaj tudi z boljšimi aparati skoraj nemogoč: »Od tega trenutka naprej so zahtevali tudi naši kulturni in narodno – obrambni interesi, da se našemu obmejnemu prebivalstvu da možnost poslušanja naših postaj ker je sicer podvrženo škodljivemu vplivu sosedov«, so zapisali v Slovencu 18. februarja 1938. Posebej močni sta bili oddajni postaji v Celovcu in Gradcu.
Sredi tridesetih let je Radio Ljubljana prenašal nekaj prireditev iz Maribora in širše okolice. Ti prenosi so ponovno spodbudili Mariborčane k razmisleku o lastni radijski postaji in tudi pokazali, »koliko takega zanimivega narodnega blaga bi se dalo na Štajerskem, zlasti na severni meji, še zbrati«.
Ustanovitev radijske postaje v Mariboru je odločno podpiral tudi župan dr. Alojzij Juvan. Ob deseti obletnici začetka delovanja Radia Ljubljana je svoje stališče utemeljil takole: »Slovenski Maribor ima dandanes že tako razvito kulturno gibanje, da bi mogel z lastnimi poučnimi predavanji, koncerti in s prenosi iz gledališča dostojno razbremeniti ljubljansko postajo. /…/ Nova postaja je posebno potrebna z nacionalnega vidika. Nacionalna propaganda potom radia je dandanes še bolj potrebna kot prosvetna. Vsem nam je znano, kako sistematično sosedne države preko radia propagirajo ideje, ki so škodljive za naše narodno in državno življenje. Dan na dan naš narod posluša to propagandno in v duše naših ljudi prihaja strup tujine, tuje miselnosti in nepotrebno spoštovanje pred sosedi. Da prodre in se poglobi narodna in državna misel in zavest do zadnje vasi, je potrebno izločiti poslušanje tujih radijskih postaj in nuditi dobro domačo narodno propagando v lastni postaji v Mariboru.« Zahtevo Maribora po lastni postaji je utemeljeval tudi s številom naročnikov: leta 1933 je imel Maribor 1376 naročnikov, pet let kasneje pa že 2880.
Letos (2025) nas je zgodovinar dr. Andrej Rahten seznanil, da je bil v beograjskem arhivu odkrit dokument v katerem tedanji notranji minister dr. Anton Korošec poziva predsednika vlade dr. Milna Stojadinovića, »naj pospeši prizadevanja za izgradnjo relejne postaje v Mariboru«.