Razstava SLOVENSKE LADJE, 6 ladij Splošne plovbe zaokroža sedemletni medinstitucionalni projekt. Z izdajo veličastne pomorske serije priložnostnih znamk ga je izzvala Pošta Slovenije, strokovno pa ga je osmislil in vodil Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran. Z njim je izrazil svoje poslanstvo, ki temelji na raziskovanju in ohranjanju pomorske dediščine, ozaveščanju javnosti in promoviranju naše pomorske preteklosti. Z izborom šestih ključnih ladij Splošne plovbe je osvetlil eno največjih, najpomembnejših in najuspešnejših pomorskih zgodb povojnega obdobja, zgodbo našega edinega mednarodnega ladijskega prevoznika, ki se je s simbolom Triglava na dimnikih vseh ladij svoje flote uveljavil na neizprosnem svetovnem pomorskem tržišču.
Sodobno trojezično razstavo, opremljeno s svetlobnimi panoji z ilustracijami šestih na znamkah upodobljenih ladij, bogatijo animacije, videoposnetki, dokumentarni filmi pomorščakov ter arhivski posnetki o ladjah in pomorščakih. Razstavljene so številne fotografije, ladijski modeli, instrumenti in celo umetnine z ladij Splošne plovbe. Vse to, tudi multimedijsko gradivo, pa je vključeno v interaktivni katalog, ki trajno zaznamuje in promovira delček naše zelo pomembne pomorske preteklosti.
Razstava predstavlja šest posebej pomembnih ladij:
MARTIN KRPAN (EX SIROB), ROG (I), PIRAN (I), MARIBOR, LJUBLJANA (III) in PORTOROŽ (IV).
Na kratko so opisane tudi vse ladje soimenjakinje izbranih šestih:
KRPAN, ROG (II), PIRAN (II), MARIBOR (II), LJUBLJANA (I), LJUBLJANA (II), LJUBLJANA (IV), PORTOROŽ (I), PORTOROŽ (II) in PORTOROŽ (III).
Skupaj torej šestnajst ladij Splošne plovbe slovenskega ladjarja. Čeprav je podjetje v večinski lasti nemškega ladjarja Doehle ICL, bi s primerno zakonodajo lahko omogočili njegov obstanek in ponovni zagon. V nasprotnem primeru nam kljub resoluciji slovenskega parlamenta iz leta 1991 grozi izguba naše pomorske usmeritve.