V torek, 10. junija 2025, smo ob Evropskem tednu trajnostne energije slovesno odprli razstavo z naslovom »Izgradnja hidroelektrarne Fala – fenomen prve polovice 20. stoletja«, ki je na ogled v prostorih Evropskega odbora regij v Bruslju.
Razstavo pripravljata Muzej narodne osvoboditve Maribor in Pokrajinski arhiv Maribor, v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Bruslju in slovensko delegacijo Evropskega odbora regij.
Odprtje razstave, ki prikazuje začetek gradnje prve hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave – HE Fala, je bilo hkrati praznovanje 110-letnice začetka njene izgradnje (1913–1918). Elektrarna Fala velja za enega najnaprednejših tehničnih dosežkov svojega časa v Srednji Evropi in pomemben mejnik v zgodovini energetske infrastrukture na Slovenskem. HE Fala ni le tehnični spomenik – je tudi simbol trajne usmerjenosti v izkoriščanje obnovljivih virov energije. V času, ko se Evropa sooča z energetsko tranzicijo in iskanjem stabilnih, čistih virov energije, razstava opozarja na pomen zelene energije in vrednost zgodovinskih temeljev trajnostnega razvoja.
Razstava obsega bogato fotografsko gradivo iz časa gradnje, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor in dokumentira tehnično zahtevnost projekta, vlogo domačih delavcev in vojnih ujetnikov ter pomen inovacij, ki so postavile elektrarno v središče pozornosti evropske strokovne javnosti.
Slavnostno odprtje so počastili:
• veleposlanica Republike Slovenije v Bruslju, Barbara Sušnik,
• poslanec Evropskega parlamenta, dr. Vladimir Prebilič in
• poslanka Državnega zbora, Bojana Muršič.
ki so s poudarki na tehniški dediščini, energetski samozadostnosti in zelenem prehodu uradno odprli razstavo.
Prisotne so s pozdravnimi nagovori nagovorile tudi:
• dr. Vlasta Krmelj, županja Občine Selnica ob Dravi,
• Simona Tripkovič, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor,
• mag. Nina Gostenčnik, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor,
Vsi govorniki so poudarili pomen sodelovanja lokalnega okolja pri ohranjanju tehnične dediščine in njeni promociji na evropski ravni kot del kulturne identitete in trajnostne prihodnosti.
Posebno vzdušje dogodka so ustvarili:
• igralec, pianist in šansonjer Jure Ivanušič,
• plesalci folklorne skupine Pavza iz Selnice ob Dravi in mladi harmonikaši iz Gradišča,
ki so s tradicionalnimi slovenskimi plesi in glasbo očarali obiskovalce in prispevali k avtentičnemu kulturnemu utrinku Slovenije v Bruslju.
Razstava, ki je odpotovala v srce Evrope – Bruselj ni le poklon preteklosti, temveč tudi jasen signal prihodnosti – da lahko s spoštovanjem do tehnične dediščine in naravnih virov skupaj gradimo bolj zelen, trajnosten svet.
