»Kot kinematograf življenje naše je, kjer podoba za podobo se vrši …«
Pričujoča razstava razkriva življenje amaterskega fotografa Iva Kvaca, rojenega v učiteljski družini, iz Šmartnega v Rožni dolini pri Celju. Kot celjski gimnazijec se je priključililegalnem domoljubnem krožku Kondor, ki je izdajalo literarno glasilo Leposlovne in znanstvene vaje Savinja, pod mentorstvom Rudolfa Maistra. Po opravljeni maturi so ga kot avstro-ogrskega vojaka napotili na območje Trbiža (it. Tarvisio) na meji med takratno Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo, kjer je ostal nekaj mesecev in prestajal najtežje trenutke. Bil je ranjen v nogo in ob koncu vojne odlikovan z medaljo za pogum. Po končani vojni se je javil k borcem za severno mejo in odšel v enoto, ki je pokrivala okolico Velikovca na Koroškem. Izobrazil se je za pravnika in se kot prokurist zaposlil v lesni industriji Triglav Celje, prvi jugoslovanski tovarni orodja v Slovenj Gradcu in v Kiefferjevi tovarni kos in srpov v Lovrencu na Pohorju, kjer je po drugi vojni postal prvi direktor tovarne. V kraju Lovrenc na Pohorju se je tudi ustalil in si tam ustvaril družino. Ivo se je v krajih bivanja aktivno vključeval v društveno življenje. Deloval je pri Slovenskem planinskem društvu (SPD) in njegovi mislinjski podružnici. Aktiven je bil v gradbenih odborih za gradnjo planinskih koč. Nekaj časa je bil gospodar planinskega doma na Uršlji gori. Deloval je pri Zvezi Maistrovih borcev, v šahovskem, gasilskem in sokolskem društvu, Jadranski straži, protituberkulozni ligi, Olepševalnem tujsko prometnem društvu in v organizaciji Rdečega križa. V društvih je opravljal več funkcij: od tajnika, računovodje, podpredsednika in predsednika do odbornika. Za zasluge v društvenem življenju je bil odlikovan z redom svetega Save in srebrno kolajno.
Nad fotografiranjem se je navdušil že v gimnazijskih letih, ko je s fotoaparatom večkrat »preganjal dolgčas« in portretiral svoje prijatelje. Fotografiral je tudi v času bojev za severno mejo na Koroškem. Bil je pobudnik ustanovitve Kluba ljubiteljev fotografije leta 1925 v Celju. Njegova najboljša fotografska leta so bila od poznih dvajsetih do poznih tridesetih let 20. stoletja. Iz tega časa hranimo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor zbirko 889 negativov na steklu, ki so bili najdeni v Lovrencu na Pohorju. Posnetki razkrivajo različne motive s področja krajinske, portretne in dokumentarne fotografije, nekaterih posnetkov pa ni mogoče umestiti v točno določeno zvrst. Ker je bil navdušen planinec, so pogosti motivi planine, pohodi, izleti in planinski domovi. Predvsem ljuba mu je bila Uršlja gora. Najobsežnejši del zbirke so portreti, vendar jih je najtežje dokumentirati. Na posnetkih so skupine ljudi, delavci, družina, odrasli posamezniki in otroci. Na steklene plošče je zabeležil tudi nekatere dogodke v tistem času: zbor Orjune v Celju, zlet sokolov v Slovenj Gradcu, otvoritev planinske koče na Smrekovcu., 60. obletnico PGD Slovenj Gradec idr.
Kot fotoamaterja so ga opazili tudi v fotografskih krogih. Za svoje fotografije je leta 1926 prejel odlikovanje in častno diplomo na prvi jugoslovanski fotografski razstavi fotografov amaterjev v Splitu. Leta 1929 je sodeloval na razstavi Fotokluba v Beogradu, kjer je za svojo fotografijo Križ v snegu prejel bronasto medaljo. Leta 1932 je sodeloval na prvi jugoslovanski fotografski razstavi v Ljubljani, na kateri se je predstavilo 50 poklicnih in amaterskih fotografov s 500 deli. Kvac je sodeloval s fotografijami Križ na gori, Klasje in Pobočje z marjeticami. Istega leta se je s svojimi fotografijami udeležil še fotografske razstave v Mariboru. Zanjo je ljubljanski Fotoklub izbral 250 najboljših del z obeh dotakratnih razstav. Kvacove fotografije so bile objavljene v Ilustriranem Slovencu, prilogi časopisa Slovenec, ter v publikacijah, kot so Planinski vestnik, zbornik Dravske banovine »Zemlja odmora i zabave, Slovenija, Dravska banovina; Letovališta, lečilišta i kupališta« ter knjižica Slovenj Gradec in okolica. S fotografijami je kot član Fotokluba Maribor sodeloval tudi v Turističnem prospektu Maribora, ki je leta 1940 izšel v 20.000 izvodih. Velikokrat je fotografije izdeloval kot razglednice, predvsem so bile to fotografije letovišč, krajev in planinskih koč.
Avtorica razstave: Marjetka Božičko, višja kustosinja, Muzej narodne osvoboditve Maribor (MNOM)
Postavitev: Zlatko Kresnik, vodja tehnične službe MNOM
Fotografski muzej Maribor, 15. junij -8. september 2024
