Publika v prostoru gleda predstavitelje, ki stojijo blizu projekcijskega platna in eden od njih igra na kitaro.

Dan po odmevnem odprtju razstave Hirošima in Nagasaki 1945 – takrat in nikoli več

V veliko čast si štejemo, da smo 3.decembra 2024 v Muzeju narodne osvoboditve Maribor odprli razstavo Hirošima in Nagasaki 1945 – takrat in nikoli več,...

Dan po odmevnem odprtju razstave Hirošima in Nagasaki 1945 – takrat in nikoli več smo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor pripravili in izvedli pester ter zanimiv program.

Najprej so imeli obiskovalci priložnost prisluhniti Yoshifumi Ishidi, direktorju Spominskega muzeja miru v Hirošimi. Nato pa jih je s svojo zgodbo ganila gospa Sadae Kasaoka, hibakuša iz Hirošime, ki je preživela napad z A-bombo. Spregovorila je o svojih spominih, občutkih in izkušnjah.

Posebej so se ji s pesmijo zahvalili dijaki Prve gimnazije iz Maribora, za kar se jim posebej zahvaljujemo.

Nato sta o Poletnih olimpijskih igrah v Tokiu leta 1964 spregovorila novinar Branko Soban in dr. Tomaž Pavlin iz Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Dotaknila sta se pomena olimpijskih iger nekoč in danes. Odgovorila sta nam na vprašanje ali so lahko športniki glasniki miru in kako šport dejanski predstavlja mir.

Zadnja okrogla miza je potekala na temo Jedrske grožnje v 21. stoletju in o tem kako nam spomini iz preteklosti pomagajo pri soočanju s prihodnjimi nevarnostmi. Spregovorile so dr. Renata Salecl, dr. Luli van der Does in dr. Shona Illingwort. Vse so sodelovale pri raziskavi dolgoročnih posledic katastrofalnih napadov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki. Pri tem so se osredotočile na spomine, ki sprožajo tesnobo in travmo.

V razgovoru na koncu so aktivno sodelovali študentje medijskih komunikacij pod vodstvom dr. Suzane Žilič Fišer.