Otvoritev od 27.11.2023 do 16.02.2024
Prvi slovenski skavti so se pojavili v Celju in Ljubljani leta 1922. V Ljubljani je leta 1923 nastala slovenska krovna skavtska organizacija Župa skavtov v Sloveniji. V nekaj letih se je skavtstvo razmahnilo po vsej Sloveniji. Leta 1924 se je razširilo na Maribor, leta 1926 v Kamnik in Domžale, v Kranj leta 1928, na Ptuj 1930, v Zidani Most 1933, leta 1935 na Prevalje in v Črno, pa tudi v Mursko Soboto in Kočevje. Skavtstvo je plodna tla za svoj razvoj tudi v Sloveniji našlo v mestnem okolju.
Največji dogodek za skavte in skavtinje je bilo vedno nekajtedensko vsakoletno poletno taborjenje. V skavtsko organizacijo v Sloveniji je bilo v devetnajstih letih obstoja vključenih nekaj tisoč mladih.
Slovenski gozdovniki so prvič taborili poleti leta 1925 v Kamniški Bistrici. 8. decembra 1925 je bila ustanovljena slovenska gozdovniška organizacija. Do leta 1929 se je imenovala Zveza slovenskih tabornikov, nato Jugoslovanska gozdovniška liga. Središče gozdovništva v Sloveniji je bilo v Mariboru, kamor se je leta 1936 preselil sedež vrhovnega vodstva Jugoslovanske gozdovniške lige.
Med gozdovniki je med letoma 1925 in 1941 preživelo svoje najlepše mladostne trenutke med 1300 do 2000 gozdovnikov in gozdovnic. Letna taborjenja so prirejali v Kamniški Bistrici, Žirovnici in Kranjski Gori. Gozdovniki so bili med začetniki alpinističnega plezanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Vsak skavt in gozdovnik se je srčno želel povzpeti na vrh Triglava.
