![\"\"](\"https:\/\/mnom.si\/wp-content\/uploads\/2024\/06\/03-scaled.jpg\")
<\/figure>\n\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\n
\n\u00bbKot kinematograf \u017eivljenje na\u0161e je, kjer podoba za podobo se vr\u0161i \u2026\u00ab\n<\/div>\n
\u00bbKot kinematograf \u017eivljenje na\u0161e je, kjer podoba za podobo se vr\u0161i \u2026\u00ab<\/p>\n\n
Pri\u010dujo\u010da razstava razkriva \u017eivljenje amaterskega fotografa Iva Kvaca, rojenega v u\u010diteljski dru\u017eini, iz \u0160martnega v Ro\u017eni dolini pri Celju. Kot celjski gimnazijec se je priklju\u010dililegalnem domoljubnem kro\u017eku Kondor, ki je izdajalo literarno glasilo Leposlovne in znanstvene vaje Savinja, pod mentorstvom Rudolfa Maistra. Po opravljeni maturi so ga kot avstro-ogrskega vojaka napotili na obmo\u010dje Trbi\u017ea (it. Tarvisio) na meji med takratno Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo, kjer je ostal nekaj mesecev in prestajal najte\u017eje trenutke. Bil je ranjen v nogo in ob koncu vojne odlikovan z medaljo za pogum. Po kon\u010dani vojni se je javil k borcem za severno mejo in od\u0161el v enoto, ki je pokrivala okolico Velikovca na Koro\u0161kem. Izobrazil se je za pravnika in se kot prokurist zaposlil v lesni industriji Triglav Celje, prvi jugoslovanski tovarni orodja v Slovenj Gradcu in v Kiefferjevi tovarni kos in srpov v Lovrencu na Pohorju, kjer je po drugi vojni postal prvi direktor tovarne. V kraju Lovrenc na Pohorju se je tudi ustalil in si tam ustvaril dru\u017eino. Ivo se je v krajih bivanja aktivno vklju\u010deval v dru\u0161tveno \u017eivljenje. Deloval je pri Slovenskem planinskem dru\u0161tvu (SPD) in njegovi mislinjski podru\u017enici. Aktiven je bil v gradbenih odborih za gradnjo planinskih ko\u010d. Nekaj \u010dasa je bil gospodar planinskega doma na Ur\u0161lji gori. Deloval je pri Zvezi Maistrovih borcev, v \u0161ahovskem, gasilskem in sokolskem dru\u0161tvu, Jadranski stra\u017ei, protituberkulozni ligi, Olep\u0161evalnem tujsko prometnem dru\u0161tvu in v organizaciji Rde\u010dega kri\u017ea. V dru\u0161tvih je opravljal ve\u010d funkcij: od tajnika, ra\u010dunovodje, podpredsednika in predsednika do odbornika. Za zasluge v dru\u0161tvenem \u017eivljenju je bil odlikovan z redom svetega Save in srebrno kolajno.<\/p>\n\n
Nad fotografiranjem se je navdu\u0161il \u017ee v gimnazijskih letih, ko je s fotoaparatom ve\u010dkrat \u00bbpreganjal dolg\u010das\u00ab in portretiral svoje prijatelje. Fotografiral je tudi v \u010dasu bojev za severno mejo na Koro\u0161kem. Bil je pobudnik ustanovitve Kluba ljubiteljev fotografije leta 1925 v Celju. Njegova najbolj\u0161a fotografska leta so bila od poznih dvajsetih do poznih tridesetih let 20. stoletja. Iz tega \u010dasa hranimo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor zbirko 889 negativov na steklu, ki so bili najdeni v Lovrencu na Pohorju. Posnetki razkrivajo razli\u010dne motive s podro\u010dja krajinske, portretne in dokumentarne fotografije, nekaterih posnetkov pa ni mogo\u010de umestiti v to\u010dno dolo\u010deno zvrst. Ker je bil navdu\u0161en planinec, so pogosti motivi planine, pohodi, izleti in planinski domovi. Predvsem ljuba mu je bila Ur\u0161lja gora. Najobse\u017enej\u0161i del zbirke so portreti, vendar jih je najte\u017eje dokumentirati. Na posnetkih so skupine ljudi, delavci, dru\u017eina, odrasli posamezniki in otroci. Na steklene plo\u0161\u010de je zabele\u017eil tudi nekatere dogodke v tistem \u010dasu: zbor Orjune v Celju, zlet sokolov v Slovenj Gradcu, otvoritev planinske ko\u010de na Smrekovcu., 60. obletnico PGD Slovenj Gradec idr.<\/p>\n\n
Kot fotoamaterja so ga opazili tudi v fotografskih krogih. Za svoje fotografije je leta 1926 prejel odlikovanje in \u010dastno diplomo na prvi jugoslovanski fotografski razstavi fotografov amaterjev v Splitu. Leta 1929 je sodeloval na razstavi Fotokluba v Beogradu, kjer je za svojo fotografijo Kri\u017e v snegu prejel bronasto medaljo. Leta 1932 je sodeloval na prvi jugoslovanski fotografski razstavi v Ljubljani, na kateri se je predstavilo 50 poklicnih in amaterskih fotografov s 500 deli. Kvac je sodeloval s fotografijami Kri\u017e na gori, Klasje in Pobo\u010dje z marjeticami. Istega leta se je s svojimi fotografijami udele\u017eil \u0161e fotografske razstave v Mariboru. Zanjo je ljubljanski Fotoklub izbral 250 najbolj\u0161ih del z obeh dotakratnih razstav. Kvacove fotografije so bile objavljene v Ilustriranem Slovencu, prilogi \u010dasopisa Slovenec, ter v publikacijah, kot so Planinski vestnik, zbornik Dravske banovine \u00bbZemlja odmora i zabave, Slovenija, Dravska banovina; Letovali\u0161ta, le\u010dili\u0161ta i kupali\u0161ta\u00ab ter knji\u017eica Slovenj Gradec in okolica. S fotografijami je kot \u010dlan Fotokluba Maribor sodeloval tudi v Turisti\u010dnem prospektu Maribora, ki je leta 1940 iz\u0161el v 20.000 izvodih. Velikokrat je fotografije izdeloval kot razglednice, predvsem so bile to fotografije letovi\u0161\u010d, krajev in planinskih ko\u010d.<\/p>\n\n
Avtorica razstave: Marjetka Bo\u017ei\u010dko, vi\u0161ja kustosinja, Muzej narodne osvoboditve Maribor (MNOM)<\/p>\n\n
Postavitev: Zlatko Kresnik, vodja tehni\u010dne slu\u017ebe MNOM<\/p>\n\n
Fotografski muzej Maribor, 15. junij -8. september 2024<\/p>\n\n
<\/figure>\n\n