Atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28. junija 1914 v Sarajevu je bil povod za za\u010detek prve svetovne vojne. Z vojno so se razmere v dr\u017eavi poslab\u0161ale. Splo\u0161no pomanjkanje je dr\u017eava urejala z uvedbo tedenskih nakaznic za osnovna \u017eivila, kurjavo, \u010distila in podobno. Vojni obvezniki so morali v vojsko. Uvedba izjemnih zakonov je omejila politi\u010dno \u017eivljenje in dr\u017eavljanske pravice. Zaostrili so se odnosi med Nemci in Slovenci. Dogajali so se fizi\u010dni napadi, hi\u0161ne preiskave, ovadu\u0161tva in aretacije Slovencev, predvsem duhovnikov in u\u010diteljev. Vladna in voja\u0161ka komisija, ki sta v letih 1917 in 1918 preverjali utemeljenost prito\u017eb in interpelacij slovenskih poslancev v dunajski poslanski zbornici, sta ugotovili, da za preganjanje Slovencev ni bilo pravih razlogov.<\/p>\n\n
Slovenski, hrva\u0161ki in srbski poslanci so 30. maja 1917 z Majni\u0161ko deklaracijo v dunajski poslanski zbornici zahtevali ustanovitev samostojne dr\u017eave, pod habsbur\u0161ko dinastijo. Poslanska izjava je izzvala mo\u010dno deklaracijsko gibanje (zbiranje podpisov za izjavo, mno\u017ei\u010dna zborovanja\u2026). Nemci so proti deklaraciji protestirali, prirejali svoja ljudska zborovanja (Volkstage) in 25. maja 1918 organizirali sprejem pri cesarju Karlu. Cesar jim je zagotovil, da slovenske de\u017eele ne bodo vklju\u010dene v jugoslovansko dr\u017eavo.\n<\/p>\n\n
Neposredne priprave za prevrat so se za\u010dele z ustanovitvijo Narodnega sveta za slovenske de\u017eele in Istro 16. avgusta 1918 v Ljubljani. Za Maribor je bila pomembna ustanovitev Narodnega sveta za \u0160tajersko 26. septembra 1918. Za predsednika je bil izbran dr. Karel Verstov\u0161ek, za podpredsednika pa dr. Franjo Rosina. V Zagrebu je bil 5. ali 6. oktobra ustanovljen Narodni svet (Narodno vije\u0107e) Dr\u017eave Slovencev, Hrvatov in Srbov (Dr\u017eave SHS). Za predsednika je bil imenovan dr. Anton Koro\u0161ec. V Zagrebu in Ljubljani je bila 29. oktobra 1918 razgla\u0161ena ustanovitev Dr\u017eave SHS, pod vodstvom Narodnega vije\u0107a v Zagrebu, za slovenski del dr\u017eave je bila 31. oktobra 1918 ustanovljena Narodna vlada SHS v Ljubljani. Njen predsednik je bil Josip vitez Poga\u010dnik.<\/p>\n\n
Prvega novembra 1918. je Narodni svet prevzel okrajna glavarstva na slovenskem \u0160tajerskem, major Rudolf Maister pa je odstavil mariborskega voja\u0161kega poveljnika in prevzel voja\u0161ko oblast v Mariboru in na slovenskem \u0160tajerskem. Narodni svet mu je podelil generalski \u010din. General Maister je takoj odslovil tuje vojake in ustanovil slovensko vojsko. Postavljeni so bili prvi temelji za slovenski Maribor. Mestna ob\u010dina je \u0161e bila v nem\u0161kih rokah. Svet Mestne ob\u010dine Maribor je 30. oktobra 1918 sprejel sklep, da je Maribor s \u0161ir\u0161im zaledjem sestavni del nove dr\u017eave Nem\u0161ke Avstrije. S soglasjem Narodnega sveta in generala Maistra je Mestna ob\u010dina 3. novembra 1918 ustanovila varnostno stra\u017eo (Schutzwehr \u2013 Zelena garda). Mariborski ob\u010dinski svet je 12. novembra na raz\u0161irjeni seji proslavil ustanovitev Republike Nem\u0161ke Avstrije in ponovno sprejel sklep, da je Maribor njen sestavni del. Povezal se je s socialnimi demokrati in v raz\u0161irjeni ob\u010dinski svet vklju\u010dil deset njihovih \u010dlanov. S tem se je mariborsko socialnodemokratsko delavstvo odlo\u010dno opredelilo za Nem\u0161ko Avstrijo.\n<\/p>\n\n
General Maister se je zavedal, da mora okrepiti svojo slovensko vojsko, \u010de ho\u010de obraniti Maribor. Odlo\u010dil se je za mobilizacijo. Zbralo se je toliko slovenskih vojakov, da je bil 21. novembra 1918 ustanovljen Mariborski pe\u0161polk. \u017de 23. novembra 1918 je general Maister s skrbno premi\u0161ljeno akcijo razoro\u017eil Schutzwehr. S tem so se Slovenci v Mariboru toliko okrepili, da so lahko prevzeli sodi\u0161\u010de, po\u0161to, \u017eeleznico, nekatere \u0161ole, oro\u017eni\u0161tvo in 2. januarja 1919 \u0161e mestno upravo. Pri\u0161lo je do velike stavke nem\u0161kih uradnikov in delavcev, ki je trajala od 29. novembra do 14. decembra 1918. Konec novembra in v za\u010detku decembra je slovenska vojska brez ve\u010djega odpora zasedla kraje ob narodnostni meji od Radgone do Velikovca, nato pa za\u010dela prodirati proti Celovcu. Po porazih pri Grab\u0161tanju, 15. decembra 1918, in v Labotski dolini je slovenski vojski severno od Drave uspelo obraniti le velikov\u0161ko mosti\u0161\u010de.<\/p>\n\n
Dr\u017eava Slovencev, Hrvatov in Srbov se je 1. decembra 1918 zdru\u017eila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zdru\u017eitev so v Mariboru proslavili 15. decembra 1918.\n\nDne 27. januarja 1918 so Nemci organizirali velike demonstracije, da bi dokazali ameri\u0161ki delegaciji, ki jo je vodil podpolkovnik Sherman Miles, da je Maribor nem\u0161ko mesto. Demonstracije so se kon\u010dale z neredi in s streljanjem na Glavnem trgu. Ubitih je bilo devet demonstrantov.<\/p>\n\n
Ob narodnostni meji so bili spopadi v Lu\u010danah 14. januarja 1919, pri Radgoni v za\u010detku februarja 1919 in pri Soboti 12. marca 1919. Po spopadih pri Radgoni so bila v Mariboru pogajanja med gra\u0161ko in ljubljansko de\u017eelno vlado. 13. februarja 1919 je bila podpisana Mariborska pogodba, ki je dolo\u010dala razmejitveno \u010drto, veljavno do podpisa mirovne pogodbe. Mirovna konferenca v Parizu je to \u010drto z majhnimi spremembami potrdila za dr\u017eavno mejo.<\/p>\n\n
Na mirovni konferenci v Parizu je o mejah odlo\u010dal Vrhovni svet, ki so ga sestavljali najvi\u0161ji predstavniki Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike, Francije, Velike Britanije, Italije in Japonske. Delegacijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so sestavljali Nikola Pa\u0161i\u0107, dr. Ante Trumbi\u0107, dr. Milenko Vesni\u0107 in Ivan \u017dolger. Formalno je bila to delegacija Srbije. Na \u0161tajerskem mejnem odseku je sprva kazalo, da bo Kraljevina SHS dobila vse ozemlje, ki ga je zasedla Maistrova vojska. Toda avstrijska delegacija je s pomo\u010djo italijanske prepri\u010dala Vrhovni svet, da je 25. avgusta 1919 dolo\u010dil plebiscit tudi na \u0161tajerskem mejnem odseku, in to v mejah, ki jih je predlagala Avstrija. Delegacija Kraljevine SHS je s podporo francoske delegacije uspela prepri\u010dati Vrhovni svet, da je 29. avgusta dokon\u010dno odklonil plebiscit in sporno ozemlje dodelil Kraljevini SHS, le Radgono je dobila Avstrija. Mirovna pogodba z Avstrijo je bila podpisana 10. septembra 1919 v Saint \u2013 Germainu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"