The exhibition, which already attracted a large number of visitors at its opening, is on view at the Museum of National Liberation Maribor.

We invite you to view this interesting exhibition!

Foto: M. Pigac.

The post “Švercanje” first appeared on MNOM.

On June 28, 2024, the Museum of National Liberation Maribor hosted the opening of an exhibition and the presentation of a commemorative book marking the 50th anniversary of the Police Station Maribor I building. Following the event, a concert by the Police Orchestra took place in the City Park as part of the Lent Festival. The exhibition is located on the fence in front of the museum.

The post “We, from Vošnjak 1”. first appeared on MNOM.

The exhibition offers a unique experience, especially in the evening hours, when visitors explore it by lantern light amidst the coniferous trees and woods that symbolize the battalion’s last battlefield with its tragic end on January 8, 1943.

Portraits of the Pohorje Battalion fighters are presented on the exhibition panels.

The post Pohorje Legend first appeared on MNOM.

Fueled by perseverance, determination, and an unwavering passion for skateboarding, this community spearheaded the creation of Slovenia’s largest skatepark, a testament to the unwavering dedication of those early pioneers. Today, this park stands as a prominent and thriving hub for sporting, cultural, and intergenerational connections in Maribor. This is a story of time and people who knew that on wheels, it was necessary to “stand and be.”

The post I skate, therefore I am. first appeared on MNOM.

Razstava prikazuje odnos do spomenikov posvečenih narodnoosvobodilnemu boju na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Gradivo na panojih prikazuje izbrane primere spomenikov in njihovo usodo po razpadu Jugoslavije. Odnos do spomenikov je različen, od zglednega vzdrževanja, do zanemarjanja in celo uničevanja. Ta odnos je seveda povezan z javnim, predvsem pa političnim odnosom do preteklosti. Odnos do zgodovine narodnoosvobodilnega boja v posameznih delih nekdanje Jugoslavije je toleranten v smislu sprejemanja zgodovinskih dejstev v nekaterih okoljih, drugje pa se skorajda institucionalno s strani države zgodovinska dejstva potvarjajo in prilagajajo vsakodnevni politiki.

Razstavo so pripravili: dr. Božidar Flajšman, dr. Peter Mikša, dr. Božo Repe, dr. Kornelija Ajlec, dr. Bojan Balkovec.

The post »Kraji spomina: Moč in nemoč partizanskih spomenikov« first appeared on MNOM.

Znamenita mariborska BMX proga je bila prva in edina v Jugoslaviji. Razstava je namenjena orisu in opisu prekolesarjene poti mladeničev in mladenk, ki so iz Betnavskega gozda, kjer so si uredili prvotne proge in polomili vse domače “poneke”, presedlali na nova BMX kolesa, ki so zahtevala tudi BMX progo.

Vse ostalo je zgodovina!

The post BMXMB first appeared on MNOM.

Na osnovi bogatega fotografskega gradiva in zbranih predmetov razstava prikazuje zgodovino mladosti pod šotori in ob tabornih ognjih. Pred nami oživijo prizori iz življenja na vsakoletnih taborjenjih v najlepših krajih Savinjske doline, Bleda, Bohinja, Žirovnice, Planice, Gozda Martuljka na Gorenjskem in krajev ob reki Krki na Dolenjskem. Lepo so dokumentirani tudi vzponi skavtov in gozdovnikov na Triglav.

The post Skavti in gozdovniki v Sloveniji 1922-1941: Mladinski taborniški gibanji med obema svetovnima vojnama first appeared on MNOM.

Na razstavi predstavljamo del ene, najštevilčnejših zbirk muzeja. Popelje nas v čas 30.ih let 20. stoletja in druge svetovne vojne ter obravnava, doslej velikokrat zapostavljeno temo. Ideja za postavitev razstave se je rodila že leta 2019, ko smo od velikega prijatelja muzeja gospoda Igorja Vodnika v dar prejeli preko 500 kosov predmetov Zimske pomoči. Gospodu Vodniku, ki ga danes žal ni več med nami, smo takrat obljubili predstavitev te velike in za muzej veliko vredne donacije. Naše načrte pa je za nekaj časa prekinila pandemija.

To je razstava o temnih predvojnih in vojnih časih nacistične Nemčije, ki je svet pahnila v pogubo in stoletne travme.

The post »Narod si pomaga sam« Zbiranje vojne zimske pomoči na Spodnjem Štajerskem med okupacijo first appeared on MNOM.

Razstava prikazuje grozote, ki so se v Mariboru in njegovi okolici dogajale v času 2. svetovne vojne. V zadnjih letih pred vojno je bil Maribor izpostavljen načrtnemu ponemčevanju, ki ga je izvajala nacistično usmerjena nemška manjšina organizirana v Švabsko-nemški kulturni zvezi (Kulturbund).

Tik pred vojno je na območju poznejšega okupacijskega okrožja Maribor mesto živelo 7.251 Nemcev. Med vojno je življenje izgubilo 2.671 oseb (4,8 % prebivalstva); v partizanskih enotah pade 319 oseb; v nemški vojski pade 700 oseb; v bombnih napadih je ubitih 484 oseb; v izgnanstvu umre 176 oseb; v koncentracijskih taboriščih umre 157 oseb; ustreljenih talcev je bilo 178; v vermanšaftu pade 55 oseb; »črna roka« ubije 5 oseb; številni med vojno izginejo na nepojasnjen način.

Na območju Maribora so povojna grobišča s približno 12.000 žrtvami v tankovskem jarku v Bohovskem gozdu med Teznim in Miklavžem, pri Mariborskem otoku, na območju kompleksa nekdanjega TAM-a ter v Radvanju pod Pohorjem.

The post Shhh! Maribor 1941 – 1945 first appeared on MNOM.

Slovenski, hrvaški in srbski poslanci so 30. maja 1917 z Majniško deklaracijo v dunajski poslanski zbornici zahtevali ustanovitev samostojne države, pod habsburško dinastijo. Poslanska izjava je izzvala močno deklaracijsko gibanje (zbiranje podpisov za izjavo, množična zborovanja…). Nemci so proti deklaraciji protestirali, prirejali svoja ljudska zborovanja (Volkstage) in 25. maja 1918 organizirali sprejem pri cesarju Karlu. Cesar jim je zagotovil, da slovenske dežele ne bodo vključene v jugoslovansko državo.

Neposredne priprave za prevrat so se začele z ustanovitvijo Narodnega sveta za slovenske dežele in Istro 16. avgusta 1918 v Ljubljani. Za Maribor je bila pomembna ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko 26. septembra 1918. Za predsednika je bil izbran dr. Karel Verstovšek, za podpredsednika pa dr. Franjo Rosina. V Zagrebu je bil 5. ali 6. oktobra ustanovljen Narodni svet (Narodno vijeće) Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (Države SHS). Za predsednika je bil imenovan dr. Anton Korošec. V Zagrebu in Ljubljani je bila 29. oktobra 1918 razglašena ustanovitev Države SHS, pod vodstvom Narodnega vijeća v Zagrebu, za slovenski del države je bila 31. oktobra 1918 ustanovljena Narodna vlada SHS v Ljubljani. Njen predsednik je bil Josip vitez Pogačnik.

Prvega novembra 1918. je Narodni svet prevzel okrajna glavarstva na slovenskem Štajerskem, major Rudolf Maister pa je odstavil mariborskega vojaškega poveljnika in prevzel vojaško oblast v Mariboru in na slovenskem Štajerskem. Narodni svet mu je podelil generalski čin. General Maister je takoj odslovil tuje vojake in ustanovil slovensko vojsko. Postavljeni so bili prvi temelji za slovenski Maribor. Mestna občina je še bila v nemških rokah. Svet Mestne občine Maribor je 30. oktobra 1918 sprejel sklep, da je Maribor s širšim zaledjem sestavni del nove države Nemške Avstrije. S soglasjem Narodnega sveta in generala Maistra je Mestna občina 3. novembra 1918 ustanovila varnostno stražo (Schutzwehr – Zelena garda). Mariborski občinski svet je 12. novembra na razširjeni seji proslavil ustanovitev Republike Nemške Avstrije in ponovno sprejel sklep, da je Maribor njen sestavni del. Povezal se je s socialnimi demokrati in v razširjeni občinski svet vključil deset njihovih članov. S tem se je mariborsko socialnodemokratsko delavstvo odločno opredelilo za Nemško Avstrijo.

General Maister se je zavedal, da mora okrepiti svojo slovensko vojsko, če hoče obraniti Maribor. Odločil se je za mobilizacijo. Zbralo se je toliko slovenskih vojakov, da je bil 21. novembra 1918 ustanovljen Mariborski pešpolk. Že 23. novembra 1918 je general Maister s skrbno premišljeno akcijo razorožil Schutzwehr. S tem so se Slovenci v Mariboru toliko okrepili, da so lahko prevzeli sodišče, pošto, železnico, nekatere šole, orožništvo in 2. januarja 1919 še mestno upravo. Prišlo je do velike stavke nemških uradnikov in delavcev, ki je trajala od 29. novembra do 14. decembra 1918. Konec novembra in v začetku decembra je slovenska vojska brez večjega odpora zasedla kraje ob narodnostni meji od Radgone do Velikovca, nato pa začela prodirati proti Celovcu. Po porazih pri Grabštanju, 15. decembra 1918, in v Labotski dolini je slovenski vojski severno od Drave uspelo obraniti le velikovško mostišče.

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov se je 1. decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Združitev so v Mariboru proslavili 15. decembra 1918. Dne 27. januarja 1918 so Nemci organizirali velike demonstracije, da bi dokazali ameriški delegaciji, ki jo je vodil podpolkovnik Sherman Miles, da je Maribor nemško mesto. Demonstracije so se končale z neredi in s streljanjem na Glavnem trgu. Ubitih je bilo devet demonstrantov.

Ob narodnostni meji so bili spopadi v Lučanah 14. januarja 1919, pri Radgoni v začetku februarja 1919 in pri Soboti 12. marca 1919. Po spopadih pri Radgoni so bila v Mariboru pogajanja med graško in ljubljansko deželno vlado. 13. februarja 1919 je bila podpisana Mariborska pogodba, ki je določala razmejitveno črto, veljavno do podpisa mirovne pogodbe. Mirovna konferenca v Parizu je to črto z majhnimi spremembami potrdila za državno mejo.

Na mirovni konferenci v Parizu je o mejah odločal Vrhovni svet, ki so ga sestavljali najvišji predstavniki Združenih držav Amerike, Francije, Velike Britanije, Italije in Japonske. Delegacijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so sestavljali Nikola Pašić, dr. Ante Trumbić, dr. Milenko Vesnić in Ivan Žolger. Formalno je bila to delegacija Srbije. Na štajerskem mejnem odseku je sprva kazalo, da bo Kraljevina SHS dobila vse ozemlje, ki ga je zasedla Maistrova vojska. Toda avstrijska delegacija je s pomočjo italijanske prepričala Vrhovni svet, da je 25. avgusta 1919 določil plebiscit tudi na štajerskem mejnem odseku, in to v mejah, ki jih je predlagala Avstrija. Delegacija Kraljevine SHS je s podporo francoske delegacije uspela prepričati Vrhovni svet, da je 29. avgusta dokončno odklonil plebiscit in sporno ozemlje dodelil Kraljevini SHS, le Radgono je dobila Avstrija. Mirovna pogodba z Avstrijo je bila podpisana 10. septembra 1919 v Saint – Germainu.

The post »Na desni ga, na levi ni – pred nami svetli cilj leži« first appeared on MNOM.