Priponka prikazuje rudarja, i kopa v rudniku. Oblečen je v modre hlače, na glavi ima čelado. Pod rudarjem je rdeč trak, na katerem je zapisano: Erzberg.

Vojna zimska pomoč – vidno mesto med dejavnostmi Štajerske domovinske zveze je zavzelo tudi zbiranje vojne zimske pomoči – Kriegswinterhilfswerk. Nemci so jo v nacističnem rajhu vpeljali že v prvem letu vojne pozimi 1939/1940, v okupirani Spodnji Štajerski pa šele oktobra 1941. Vojna zimska pomoč je bila namenjena vojakom na fronti, brezposelnim osebam, socialnim podpirancem, vojnim invalidom, svojcem padlih vojakov na fronti, vojnim sirotam in vojnim oškodovancem, ki so zaradi vojne izgubili svoj dom ter se znašli v revščini. Glavnino prihodkov zimske pomoči so sestavljali prostovoljni denarni prispevki prebivalcev pri cestnih (uličnih) in hišnih nabiralnih akcijah, prispevki od plač zaposlenih, prispevki firm, prispevki nemškega lovstva (Wildspende) ter posebni prispevki od dobrodelnih koncertov, predstav in drugih kulturnih prireditev. Zbiranje pomoči je potekalo vsako leto okupacije od 1. septembra do 31. marca, večina akcij, ki so praviloma potekale vsakih 14 dni pa je bila ob sobotah in nedeljah. Zbiranje prispevkov je potekalo v okviru darovalnih nedelj (Opfersonntag), ki so bile izpeljane kot hišne zbirke in v okviru državnih cestnih (uličnih) zbirk – Reichsstrassensammlung. Pri državnih cestnih (uličnih) zbirkah so darovalci za svoje denarne prispevke, ki so jih metali v posebne škatle prejemali “simbolična nadomestila v obliki podobic, značk, figuric in ploščic na katerih so bili motivi različnih poklicev, spomenikov, cerkva, gradov, mestnih grbov in mest Spodnje Štajerske, germanskih pravljičnih junakov, nemških pisateljev in pesnikov itd.

The post Znak: Zimska pomoč (Poklici: rudar) first appeared on MNOM.

Priponka je v obliki ženske, ki v roki drži košaro. Ob njej je košara, v kateri je sadje. Pod ženskim likom in košaro je rdeč trak, na katerem je napisano: Obstbauerin.

Vojna zimska pomoč – vidno mesto med dejavnostmi Štajerske domovinske zveze je zavzelo tudi zbiranje vojne zimske pomoči – Kriegswinterhilfswerk. Nemci so jo v nacističnem rajhu vpeljali že v prvem letu vojne pozimi 1939/1940, v okupirani Spodnji Štajerski pa šele oktobra 1941. Vojna zimska pomoč je bila namenjena vojakom na fronti, brezposelnim osebam, socialnim podpirancem, vojnim invalidom, svojcem padlih vojakov na fronti, vojnim sirotam in vojnim oškodovancem, ki so zaradi vojne izgubili svoj dom ter se znašli v revščini. Glavnino prihodkov zimske pomoči so sestavljali prostovoljni denarni prispevki prebivalcev pri cestnih (uličnih) in hišnih nabiralnih akcijah, prispevki od plač zaposlenih, prispevki firm, prispevki nemškega lovstva (Wildspende) ter posebni prispevki od dobrodelnih koncertov, predstav in drugih kulturnih prireditev. Zbiranje pomoči je potekalo vsako leto okupacije od 1. septembra do 31. marca, večina akcij, ki so praviloma potekale vsakih 14 dni pa je bila ob sobotah in nedeljah. Zbiranje prispevkov je potekalo v okviru darovalnih nedelj (Opfersonntag), ki so bile izpeljane kot hišne zbirke in v okviru državnih cestnih (uličnih) zbirk – Reichsstrassensammlung. Pri državnih cestnih (uličnih) zbirkah so darovalci za svoje denarne prispevke, ki so jih metali v posebne škatle prejemali “simbolična nadomestila v obliki podobic, značk, figuric in ploščic na katerih so bili motivi različnih poklicev, spomenikov, cerkva, gradov, mestnih grbov in mest Spodnje Štajerske, germanskih pravljičnih junakov, nemških pisateljev in pesnikov itd.

The post Znak: Zimska pomoč (Poklici: sadjarka) first appeared on MNOM.

Priponka prikazuje mlekarico in kravo. Mlekarica opravlja molžo. Krava je bele barve, mlekarica ima rdečo obleko. Pod njima je na modrem traku bel napis: Melkerin.

Vojna zimska pomoč – vidno mesto med dejavnostmi Štajerske domovinske zveze je zavzelo tudi zbiranje vojne zimske pomoči – Kriegswinterhilfswerk. Nemci so jo v nacističnem rajhu vpeljali že v prvem letu vojne pozimi 1939/1940, v okupirani Spodnji Štajerski pa šele oktobra 1941. Vojna zimska pomoč je bila namenjena vojakom na fronti, brezposelnim osebam, socialnim podpirancem, vojnim invalidom, svojcem padlih vojakov na fronti, vojnim sirotam in vojnim oškodovancem, ki so zaradi vojne izgubili svoj dom ter se znašli v revščini. Glavnino prihodkov zimske pomoči so sestavljali prostovoljni denarni prispevki prebivalcev pri cestnih (uličnih) in hišnih nabiralnih akcijah, prispevki od plač zaposlenih, prispevki firm, prispevki nemškega lovstva (Wildspende) ter posebni prispevki od dobrodelnih koncertov, predstav in drugih kulturnih prireditev. Zbiranje pomoči je potekalo vsako leto okupacije od 1. septembra do 31. marca, večina akcij, ki so praviloma potekale vsakih 14 dni pa je bila ob sobotah in nedeljah. Zbiranje prispevkov je potekalo v okviru darovalnih nedelj (Opfersonntag), ki so bile izpeljane kot hišne zbirke in v okviru državnih cestnih (uličnih) zbirk – Reichsstrassensammlung. Pri državnih cestnih (uličnih) zbirkah so darovalci za svoje denarne prispevke, ki so jih metali v posebne škatle prejemali “simbolična nadomestila v obliki podobic, značk, figuric in ploščic na katerih so bili motivi različnih poklicev, spomenikov, cerkva, gradov, mestnih grbov in mest Spodnje Štajerske, germanskih pravljičnih junakov, nemških pisateljev in pesnikov itd.

The post Znak: Zimska pomoč (Poklici: mlekarica) first appeared on MNOM.

Znak ima obliko ščita, na zgornji stran je izvrtana luknjica. Obesek je roza barve, na njem je reliefno upodobljen grad Vurberk. Pod gradom je zavit trak, na katerem piše Schloss Wurmberg.

Vojna zimska pomoč – vidno mesto med dejavnostmi Štajerske domovinske zveze je zavzelo tudi zbiranje vojne zimske pomoči – Kriegswinterhilfswerk. Nemci so jo v nacističnem rajhu vpeljali že v prvem letu vojne pozimi 1939/1940, v okupirani Spodnji Štajerski pa šele oktobra 1941. Vojna zimska pomoč je bila namenjena vojakom na fronti, brezposelnim osebam, socialnim podpirancem, vojnim invalidom, svojcem padlih vojakov na fronti, vojnim sirotam in vojnim oškodovancem, ki so zaradi vojne izgubili svoj dom ter se znašli v revščini. Glavnino prihodkov zimske pomoči so sestavljali prostovoljni denarni prispevki prebivalcev pri cestnih (uličnih) in hišnih nabiralnih akcijah, prispevki od plač zaposlenih, prispevki firm, prispevki nemškega lovstva (Wildspende) ter posebni prispevki od dobrodelnih koncertov, predstav in drugih kulturnih prireditev. Zbiranje pomoči je potekalo vsako leto okupacije od 1. septembra do 31. marca, večina akcij, ki so praviloma potekale vsakih 14 dni pa je bila ob sobotah in nedeljah. Zbiranje prispevkov je potekalo v okviru darovalnih nedelj (Opfersonntag), ki so bile izpeljane kot hišne zbirke in v okviru državnih cestnih (uličnih) zbirk – Reichsstrassensammlung. Pri državnih cestnih (uličnih) zbirkah so darovalci za svoje denarne prispevke, ki so jih metali v posebne škatle prejemali “simbolična nadomestila v obliki podobic, značk, figuric in ploščic na katerih so bili motivi različnih poklicev, spomenikov, cerkva, gradov, mestnih grbov in mest Spodnje Štajerske, germanskih pravljičnih junakov, nemških pisateljev in pesnikov itd.

The post Znak: Zimska pomoč (Grad Vurberk) first appeared on MNOM.

Znak ima obliko ščita, na zgornji stran je izvrtana luknjica. Obesek je bež/rjave barve, na njem je reliefno upodobljen grad Velenje. Pod gradom je zavit trak, na katerem piše Schloss Wollan.

Vojna zimska pomoč – vidno mesto med dejavnostmi Štajerske domovinske zveze je zavzelo tudi zbiranje vojne zimske pomoči – Kriegswinterhilfswerk. Nemci so jo v nacističnem rajhu vpeljali že v prvem letu vojne pozimi 1939/1940, v okupirani Spodnji Štajerski pa šele oktobra 1941. Vojna zimska pomoč je bila namenjena vojakom na fronti, brezposelnim osebam, socialnim podpirancem, vojnim invalidom, svojcem padlih vojakov na fronti, vojnim sirotam in vojnim oškodovancem, ki so zaradi vojne izgubili svoj dom ter se znašli v revščini. Glavnino prihodkov zimske pomoči so sestavljali prostovoljni denarni prispevki prebivalcev pri cestnih (uličnih) in hišnih nabiralnih akcijah, prispevki od plač zaposlenih, prispevki firm, prispevki nemškega lovstva (Wildspende) ter posebni prispevki od dobrodelnih koncertov, predstav in drugih kulturnih prireditev. Zbiranje pomoči je potekalo vsako leto okupacije od 1. septembra do 31. marca, večina akcij, ki so praviloma potekale vsakih 14 dni pa je bila ob sobotah in nedeljah. Zbiranje prispevkov je potekalo v okviru darovalnih nedelj (Opfersonntag), ki so bile izpeljane kot hišne zbirke in v okviru državnih cestnih (uličnih) zbirk – Reichsstrassensammlung. Pri državnih cestnih (uličnih) zbirkah so darovalci za svoje denarne prispevke, ki so jih metali v posebne škatle prejemali “simbolična nadomestila v obliki podobic, značk, figuric in ploščic na katerih so bili motivi različnih poklicev, spomenikov, cerkva, gradov, mestnih grbov in mest Spodnje Štajerske, germanskih pravljičnih junakov, nemških pisateljev in pesnikov itd.

The post Znak: Zimska pomoč (Grad Velenje) first appeared on MNOM.

Znak ima obliko ščita, na zgornji stran je izvrtana luknjica. Obesek je lila barve, na njem je reliefno upodobljen rudnik Trbovlje. Nad rudnikom je zavit trak, na katerem piše Trifail.

Vojna zimska pomoč – vidno mesto med dejavnostmi Štajerske domovinske zveze je zavzelo tudi zbiranje vojne zimske pomoči – Kriegswinterhilfswerk. Nemci so jo v nacističnem rajhu vpeljali že v prvem letu vojne pozimi 1939/1940, v okupirani Spodnji Štajerski pa šele oktobra 1941. Vojna zimska pomoč je bila namenjena vojakom na fronti, brezposelnim osebam, socialnim podpirancem, vojnim invalidom, svojcem padlih vojakov na fronti, vojnim sirotam in vojnim oškodovancem, ki so zaradi vojne izgubili svoj dom ter se znašli v revščini. Glavnino prihodkov zimske pomoči so sestavljali prostovoljni denarni prispevki prebivalcev pri cestnih (uličnih) in hišnih nabiralnih akcijah, prispevki od plač zaposlenih, prispevki firm, prispevki nemškega lovstva (Wildspende) ter posebni prispevki od dobrodelnih koncertov, predstav in drugih kulturnih prireditev. Zbiranje pomoči je potekalo vsako leto okupacije od 1. septembra do 31. marca, večina akcij, ki so praviloma potekale vsakih 14 dni pa je bila ob sobotah in nedeljah. Zbiranje prispevkov je potekalo v okviru darovalnih nedelj (Opfersonntag), ki so bile izpeljane kot hišne zbirke in v okviru državnih cestnih (uličnih) zbirk – Reichsstrassensammlung. Pri državnih cestnih (uličnih) zbirkah so darovalci za svoje denarne prispevke, ki so jih metali v posebne škatle prejemali “simbolična nadomestila v obliki podobic, značk, figuric in ploščic na katerih so bili motivi različnih poklicev, spomenikov, cerkva, gradov, mestnih grbov in mest Spodnje Štajerske, germanskih pravljičnih junakov, nemških pisateljev in pesnikov itd.

The post Znak: Zimska pomoč (Rudnik Trbovlje) first appeared on MNOM.

Znak ima obliko ščita, na zgornji stran je izvrtana luknjica. Obesek je vijolične barve, na njem je reliefno upodobljen grad Ptuj. Pod gradom je zavit trak, na katerem piše Schloss Pettau.

Vojna zimska pomoč – vidno mesto med dejavnostmi Štajerske domovinske zveze je zavzelo tudi zbiranje vojne zimske pomoči – Kriegswinterhilfswerk. Nemci so jo v nacističnem rajhu vpeljali že v prvem letu vojne pozimi 1939/1940, v okupirani Spodnji Štajerski pa šele oktobra 1941. Vojna zimska pomoč je bila namenjena vojakom na fronti, brezposelnim osebam, socialnim podpirancem, vojnim invalidom, svojcem padlih vojakov na fronti, vojnim sirotam in vojnim oškodovancem, ki so zaradi vojne izgubili svoj dom ter se znašli v revščini. Glavnino prihodkov zimske pomoči so sestavljali prostovoljni denarni prispevki prebivalcev pri cestnih (uličnih) in hišnih nabiralnih akcijah, prispevki od plač zaposlenih, prispevki firm, prispevki nemškega lovstva (Wildspende) ter posebni prispevki od dobrodelnih koncertov, predstav in drugih kulturnih prireditev. Zbiranje pomoči je potekalo vsako leto okupacije od 1. septembra do 31. marca, večina akcij, ki so praviloma potekale vsakih 14 dni pa je bila ob sobotah in nedeljah. Zbiranje prispevkov je potekalo v okviru darovalnih nedelj (Opfersonntag), ki so bile izpeljane kot hišne zbirke in v okviru državnih cestnih (uličnih) zbirk – Reichsstrassensammlung. Pri državnih cestnih (uličnih) zbirkah so darovalci za svoje denarne prispevke, ki so jih metali v posebne škatle prejemali “simbolična nadomestila v obliki podobic, značk, figuric in ploščic na katerih so bili motivi različnih poklicev, spomenikov, cerkva, gradov, mestnih grbov in mest Spodnje Štajerske, germanskih pravljičnih junakov, nemških pisateljev in pesnikov itd.

The post Znak: Zimska pomoč (Grad Ptuj) first appeared on MNOM.

Znak ima obliko ščita, na zgornji stran je izvrtana luknjica. Obesek je lila barve, na njem je reliefno upodobljen grad Mokrice. Pod gradom je zavit trak, na katerem piše Burg Mokritz.

Vojna zimska pomoč – vidno mesto med dejavnostmi Štajerske domovinske zveze je zavzelo tudi zbiranje vojne zimske pomoči – Kriegswinterhilfswerk. Nemci so jo v nacističnem rajhu vpeljali že v prvem letu vojne pozimi 1939/1940, v okupirani Spodnji Štajerski pa šele oktobra 1941. Vojna zimska pomoč je bila namenjena vojakom na fronti, brezposelnim osebam, socialnim podpirancem, vojnim invalidom, svojcem padlih vojakov na fronti, vojnim sirotam in vojnim oškodovancem, ki so zaradi vojne izgubili svoj dom ter se znašli v revščini. Glavnino prihodkov zimske pomoči so sestavljali prostovoljni denarni prispevki prebivalcev pri cestnih (uličnih) in hišnih nabiralnih akcijah, prispevki od plač zaposlenih, prispevki firm, prispevki nemškega lovstva (Wildspende) ter posebni prispevki od dobrodelnih koncertov, predstav in drugih kulturnih prireditev. Zbiranje pomoči je potekalo vsako leto okupacije od 1. septembra do 31. marca, večina akcij, ki so praviloma potekale vsakih 14 dni pa je bila ob sobotah in nedeljah. Zbiranje prispevkov je potekalo v okviru darovalnih nedelj (Opfersonntag), ki so bile izpeljane kot hišne zbirke in v okviru državnih cestnih (uličnih) zbirk – Reichsstrassensammlung. Pri državnih cestnih (uličnih) zbirkah so darovalci za svoje denarne prispevke, ki so jih metali v posebne škatle prejemali “simbolična nadomestila v obliki podobic, značk, figuric in ploščic na katerih so bili motivi različnih poklicev, spomenikov, cerkva, gradov, mestnih grbov in mest Spodnje Štajerske, germanskih pravljičnih junakov, nemških pisateljev in pesnikov itd.

The post Znak: Zimska pomoč (Grad Mokrice) first appeared on MNOM.

Priponka ima obliko ščita. Narejena je iz kovine srebrne barve. Na njej je reliefno upodobljen Rotovž v Mariboru. Pod Rotovžom je trak, na katerem je napis Rathaus in Marburg.

Vojna zimska pomoč – vidno mesto med dejavnostmi Štajerske domovinske zveze je zavzelo tudi zbiranje vojne zimske pomoči – Kriegswinterhilfswerk. Nemci so jo v nacističnem rajhu vpeljali že v prvem letu vojne pozimi 1939/1940, v okupirani Spodnji Štajerski pa šele oktobra 1941. Vojna zimska pomoč je bila namenjena vojakom na fronti, brezposelnim osebam, socialnim podpirancem, vojnim invalidom, svojcem padlih vojakov na fronti, vojnim sirotam in vojnim oškodovancem, ki so zaradi vojne izgubili svoj dom ter se znašli v revščini. Glavnino prihodkov zimske pomoči so sestavljali prostovoljni denarni prispevki prebivalcev pri cestnih (uličnih) in hišnih nabiralnih akcijah, prispevki od plač zaposlenih, prispevki firm, prispevki nemškega lovstva (Wildspende) ter posebni prispevki od dobrodelnih koncertov, predstav in drugih kulturnih prireditev. Zbiranje pomoči je potekalo vsako leto okupacije od 1. septembra do 31. marca, večina akcij, ki so praviloma potekale vsakih 14 dni pa je bila ob sobotah in nedeljah. Zbiranje prispevkov je potekalo v okviru darovalnih nedelj (Opfersonntag), ki so bile izpeljane kot hišne zbirke in v okviru državnih cestnih (uličnih) zbirk – Reichsstrassensammlung. Pri državnih cestnih (uličnih) zbirkah so darovalci za svoje denarne prispevke, ki so jih metali v posebne škatle prejemali “simbolična nadomestila v obliki podobic, značk, figuric in ploščic na katerih so bili motivi različnih poklicev, spomenikov, cerkva, gradov, mestnih grbov in mest Spodnje Štajerske, germanskih pravljičnih junakov, nemških pisateljev in pesnikov itd.

The post Znak: Zimska pomoč (Maribor – Rotovž) first appeared on MNOM.

Znak ima obliko ščita, na zgornji strani je izvrtana luknjica. Je vijolične barve. Na znaku je reliefno upodobljen mariborski Rotovž. Pod Rotovžom je trak, na katerem piše: Rathaus in Marburg.

Vojna zimska pomoč – vidno mesto med dejavnostmi Štajerske domovinske zveze je zavzelo tudi zbiranje vojne zimske pomoči – Kriegswinterhilfswerk. Nemci so jo v nacističnem rajhu vpeljali že v prvem letu vojne pozimi 1939/1940, v okupirani Spodnji Štajerski pa šele oktobra 1941. Vojna zimska pomoč je bila namenjena vojakom na fronti, brezposelnim osebam, socialnim podpirancem, vojnim invalidom, svojcem padlih vojakov na fronti, vojnim sirotam in vojnim oškodovancem, ki so zaradi vojne izgubili svoj dom ter se znašli v revščini. Glavnino prihodkov zimske pomoči so sestavljali prostovoljni denarni prispevki prebivalcev pri cestnih (uličnih) in hišnih nabiralnih akcijah, prispevki od plač zaposlenih, prispevki firm, prispevki nemškega lovstva (Wildspende) ter posebni prispevki od dobrodelnih koncertov, predstav in drugih kulturnih prireditev. Zbiranje pomoči je potekalo vsako leto okupacije od 1. septembra do 31. marca, večina akcij, ki so praviloma potekale vsakih 14 dni pa je bila ob sobotah in nedeljah. Zbiranje prispevkov je potekalo v okviru darovalnih nedelj (Opfersonntag), ki so bile izpeljane kot hišne zbirke in v okviru državnih cestnih (uličnih) zbirk – Reichsstrassensammlung. Pri državnih cestnih (uličnih) zbirkah so darovalci za svoje denarne prispevke, ki so jih metali v posebne škatle prejemali “simbolična nadomestila v obliki podobic, značk, figuric in ploščic na katerih so bili motivi različnih poklicev, spomenikov, cerkva, gradov, mestnih grbov in mest Spodnje Štajerske, germanskih pravljičnih junakov, nemških pisateljev in pesnikov itd.

The post Znak: Zimska pomoč (Maribor – Rotovž) first appeared on MNOM.