The post “Sanje so postale domovina”, 35 let samostojne Slovenije first appeared on MNOM.

Razstava je nastala v okviru mednarodnega projekta, v katerem so mladi udeleženci iz različnih držav raziskovali občutljive in zahtevne teme vojnih zločinov ter temnih poglavij evropske zgodovine. V Sloveniji sta raziskovalni del soustvarjala naš Uroš Dokl, Maja Pegan, Nika Vrbek in Mladinski svet Slovenije, mladi pa so v sodelovanju s partnerskimi organizacijami raziskovali tudi v drugih državah.

Otvoritveni dogodek je z nagovorom odprla direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Simona Tripkovič, ki je poudarila pomen ohranjanja zgodovinskega spomina ter vloge mladih pri razumevanju preteklosti in oblikovanju odgovornejše prihodnosti.

Dogodka so se udeležili tudi podžupanja Mestne občine Maribor, ga. Davorka Pregl, Louis Mourier z Nemškega veleposlaništva v Ljubljani ter dijaki Prve gimnazije Maribor, ki so s svojo prisotnostjo dodatno poudarili pomen vključevanja mladih v razmislek o zgodovini, družbi in odgovornosti posameznika.

Poseben pečat otvoritvi sta dala Uroš Dokl in Domen Kodrič, ki sta dogodek pospremila z izredno glasbeno spremljavo na starih slovenskih glasbilih. Njuna izvedba je ustvarila posebno vzdušje in obiskovalce povezala z dediščino, spominom ter pripovedmi, ki jih razstava odpira.

Foto: M. Pigac.

Razstava obravnava različna zgodovinska poglavja, med drugim spominjanje na Srebrenico, tragične dogodke na Madžarskem, koncentracijsko taborišče Camp des Milles, nürnberške procese, deportacije s Poljske ter usode in življenja upornikov. Poleg vizualne razstave so mladi pripravili tudi serijo podcastov, v katerih so reflektirali svoje misli, občutke in spoznanja o teh temnih poglavjih zgodovine.

Cilj projekta ni le ohranjanje spomina, temveč tudi aktivno preprečevanje pozabe, spodbujanje kritičnega razmišljanja ter krepitev zavedanja, da je razumevanje preteklosti pomemben korak pri gradnji boljše prihodnosti.

Vabimo vas, da si razstavo ogledate v Muzeju narodne osvoboditve Maribor in prisluhnete glasovom mladih, ki zrejo v preteklost, da bi soustvarjali odgovornejši jutri.

Partnerji projekta:

@Obrazovanje gradi BiH – Jovan Divjak/Education builds B&H – Jovan Divjak  
@Kolegium Europy Wschodniej  
@MSS – Mladinski svet Slovenije  
@Les Francas  
@Volksbund Deutsche Kriegsgräberfürsorge e. V.

The post Otvoritev razstave o spominu, odgovornosti in pogledu mladih na preteklost first appeared on MNOM.

Razstava govori o ljudeh, ki so se uprli, ker so verjeli, verjeli, da lahko le upor ohrani slovenski jezik, kulturo in spomin. Govori o izjemnem pogumu generacije, ki je v najtemnejših letih naše zgodovine, med drugo svetovno vojno, stala pokonci. Govori o uporu – ne samo kot o vojaški operaciji ampak kot o duhovni in eksistencialni nujnosti, ki je edina lahko zagotovila ohranitev slovenske identitete.

Razstava je delo avtorjev iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Muzeja novejše zgodovine Celje, Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, Vojaškega muzeja Slovenske vojske, Narodnega muzeja Kraljevo in Narodnega muzeja Niš. Prinaša številne digitalne vsebine, kot so hologram, filmi in uprizoritev za VR očala. Digitalne vsebine sta pripravila Marko Šalamun in Marko Knehtl, v filmih, ki sta jih posnela in pripravila za uprizoritev je zaigral Jure Ivanušič. Delno je razstava prilagojena slepim in slabovidnim osebam za kar so poskrbeli študentje in profesorji Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Z njihovo pomočjo sledimo preobrazbam muzejskih postavitev za tovrstno ovirane obiskovalce. Študentje Naravoslovnotehniške fakultete so se izkazali tudi s pripravo razstave plakatov z likovnimi interpretacijami vojne in miru, s katero se poklanjajo 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Razstava je na ogled na ograji muzeja.

Foto: M. Pigac

The post Razstav »Z uporom iz teme« first appeared on MNOM.

Karel Destovnik Kajuh je bil slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj. Rodil se je 10. decembra 1922 v Šoštanju. Že v zelo mladih letih je izostril čut za razredno neenakost in okusil surovost delavskega življenja. Že kot šestnajstletni dijak celjske gimnazije je pričel objavljati svojo poezijo. V drugi svetovni vojni je pisal pesmi upora proti okupatorju. S pesmijo je bodril, tolažil in klical k uporu. Kajuh pa ni bil samo partizanski pesnik. Po dveh letih ilegalnega bivanja v Ljubljani se je vključil v narodnoosvobodilni boj. Postal je vodja propagandne skupine v XIV. Diviziji. Pri vsega 22 letih je padel pod streli sovražnikovih vojakov, v Šentvidu pri Zavodnjah.

Kot pesnik, kulturnik, antifašist in partizan je bil po drugi svetovni vojni odlikovan z redom narodnega heroja.

The post Karel Destovnik Kajuh first appeared on MNOM.