Vztrajnost, volja in predvsem ljubezen do življenja na rolki so botrovali nastanku največjega rolkarskega poligona v Sloveniji, ki je nastal z vnemo in predanostjo prav tistih, ko so rolkali med prvimi. Danes je park eno najvidnejših in uspešno delujočih središč športnega, kulturnega in medgeneracijskega povezovanja v Mariboru. To je zgodba o času in ljudeh, ki so vedeli, da je potrebno na koleščkih »stati inu obstati«.

The post Sk8tam torej sem first appeared on MNOM.

Beleženje družbenih pojavov, procesov in sprememb, ki zaznamujejo neko okolje v nekem časovnem okviru, je ključno za razumevanje družbe in družbenih posledic na prostor skozi zgodovino. Izzivi kulturnega okolja in reakcije že od nekdaj preoblikujejo podobo in dojemanje tujca pod Alpami. Zaznati je odzive, ki segajo od radovednosti do spominov na pridne študente z Arabskega polotoka, ki so v stari Jugoslaviji zasedli študentske klopi, ali delavce iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so pomagali graditi industrijski Maribor. Odvisno od tega, kdaj smo bili rojeni, ob besedi begunec pomislimo na begunce, ki so zbežali pred vojnami na Balkanu ali pa na val migrantov in beguncev, ki smo ga doživeli pred kratkim. Vsakdan migranta in begunca se je z leti spreminjal in mu včasih ponudil več, včasih nekoliko manj. Spreminjal se je tudi pogled okolice nanje. Eno izmed stičišč omenjenih pojavov je vsakodnevno prepletanje znanj, storitev, kultur, idej, identitet, interesov ali v zadnjem času celo prezira in strahu. Tudi migranti in begunci so se stopili z ritmom našega mesta. Z migranti in begunci si delimo isti prostor in tako nenehno vplivamo na medsebojne odnose in posledično kakovost bivanja v našem mestu. Pisana slika našega mesta je nekaj, na kar smo lahko ponosni.

V Muzeju narodne osvoboditve Maribor pripravljamo razstavo o migrantih in beguncih, ki so migrirali ali bežali iz različnih držav v Slovenijo in se naselili v Mariboru in okolici. Z razstavo želimo opozoriti na pojav migracij kot nečesa, s čimer naše mesto živi že desetletja, pri čemer sprejema integracijo populacije migrantov in beguncev kot del svojega vsakdana. Razstava bi predstavila nekaj posameznih zgodb ljudi, ki so se kot migranti ali begunci uspešno integrirali v okolje in zaznamovali vsakdan Mariborčanov. Ta izkustva bi radi beležili z zbiranjem zgodb o prihodu in izkušnjah, ki so jih doživljali in jih še doživljajo v mestu. Zgodbe bi pospremili z zbiranjem predmetov, ki simbolizirajo od kod so prišli in kako so ustvarili nov dom.

Migranti, ki ostajajo večinoma spregledana družbena skupina meščanov, si zaslužijo pozornost, ki jim doslej ni bila izkazana.

Prosimo, da se vsi zainteresirani oglasijo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor ali pokličejo na telefonsko številko 02/ 23 52 605. Hvaležni bomo vašega odziva, saj je vsaka zgodba pomembna!

Muzej narodne osvoboditve Maribor
Avtorica projekta: dr. Aleksandra Berberih-Slana
040 163 646 ali aleksandra.berberih-slana@mnom.si

The post Drugačnost – Mariborčani first appeared on MNOM.

Naši nagrajenci so: zakonca Nemec, Ernst Anželj, Gerhard Angleitner, Društvo Hiša, PPC, Tezno, Gorazd Bende, Irena Porekar Kacafura, Zlatko Kresnik, Majda Slokan in Aleksandra Berberih-Slana.

The post 60 let z vami – Muzej, to sem jaz! first appeared on MNOM.

The post Poletna muzejska noč 2016 first appeared on MNOM.

Reklamni letak, A4, horizontalna postavitev, rdeči in črni tisk na beli podlagi. Slovenski jezik. Opremljeno s fotografijami različic kamiona – hladilnik, kombi, kombi bus, vozilo za prevoz kruha. Opis vozila in motorja ter tehnični podatki. Tiskano v ČP Mariborski tisk.

The post Kamion TAM 2000 (nosilnost 2 toni) first appeared on MNOM.

Škatla je pravokotne oblike in je iz kartona. Embalaža je rumene, zelene in bele barve. Na pokrovu škatle je motiv mačke črne barve, ki je naslonjena na likalnik. V spodnjem levem kotu je prikazan likalnik, ki je prečrtan. Škatla je pravokotne oblike in je iz kartona. Embalaža je rumene, zelene in bele barve. Na pokrovu škatle je motiv mačke črne barve, ki je naslonjena na likalnik. V spodnjem levem kotu je prikazan likalnik, ki je prečrtan.

The post Embalaža Milano nailon absorbent Oljava first appeared on MNOM.

Papirnata tasa je narejena iz kartona in je manjših dimenzij. Na sprednji strani je podoba deklice, ki v rokah drži košaro s cvetjem. Za njo je vidna zelena krošnja, spodaj pa zelenica. Desno od nje je napis v modri barvi in nemškem jeziku. Okrog je rdeča obroba ter motiv barvnega cvetja.

The post Papirnata tasa delikatesne trgovine Oscar Erblich first appeared on MNOM.

Prvi slovenski skavti so se pojavili v Celju in Ljubljani leta 1922. V Ljubljani je leta 1923 nastala slovenska krovna skavtska organizacija Župa skavtov v Sloveniji. V nekaj letih se je skavtstvo razmahnilo po vsej Sloveniji. Leta 1924 se je razširilo na Maribor, leta 1926 v Kamnik in Domžale, v Kranj leta 1928, na Ptuj 1930, v Zidani Most 1933, leta 1935 na Prevalje in v Črno, pa tudi v Mursko Soboto in Kočevje. Skavtstvo je plodna tla za svoj razvoj tudi v Sloveniji našlo v mestnem okolju.

Največji dogodek za skavte in skavtinje je bilo vedno nekajtedensko vsakoletno poletno taborjenje. V skavtsko organizacijo v Sloveniji je bilo v devetnajstih letih obstoja vključenih nekaj tisoč mladih.

Slovenski gozdovniki so prvič taborili poleti leta 1925 v Kamniški Bistrici. 8. decembra 1925 je bila ustanovljena slovenska gozdovniška organizacija. Do leta 1929 se je imenovala Zveza slovenskih tabornikov, nato Jugoslovanska gozdovniška liga. Središče gozdovništva v Sloveniji je bilo v Mariboru, kamor se je leta 1936 preselil sedež vrhovnega vodstva Jugoslovanske gozdovniške lige.

Med gozdovniki je med letoma 1925 in 1941 preživelo svoje najlepše mladostne trenutke med 1300 do 2000 gozdovnikov in gozdovnic. Letna taborjenja so prirejali v Kamniški Bistrici, Žirovnici in Kranjski Gori. Gozdovniki so bili med začetniki alpinističnega plezanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Vsak skavt in gozdovnik se je srčno želel povzpeti na vrh Triglava.

The post Skavti in gozdovniki v Sloveniji 1922 – 1941 first appeared on MNOM.

Kakšno je bilo življenje v Mariboru v tistih časih, ko še ni bilo elektrike? Spomnili se bomo Karla Scherbauma, ki je pred več kot 130 leti prvi v Mariboru uporabil elektriko in z njo prižgal 36 žarnic. Izvedeli bomo, kako je Drava pomagala osvetliti mesto in ga za zmeraj spremenila v obetavno industrijsko prestolnico.

Prijave na: silva.volf@mnom.si ali 040 780 052

The post In zasvetila je luč 1883 – Predšolski in I. triada first appeared on MNOM.

The post Vila ob parku first appeared on MNOM.