Ples, slavljenje Življenja
»Kdor pozna moč plesa, prebiva v Bogu.«
― Rumi
Ples je proslavljanje, ples je govorica. Govorica onstran besede. Je pogosto eksplozivna manifestacija življenjskega nagona, ki hoče zavreči sleherno dvojnost časovnega in v enem skoku doseči prvobitno enotnost, v kateri se zunaj časa, v edinstveni ekstazi najdejo in spojijo telesa in duše, stvarnik in stvarjenje, vidno in nevidno. Ples razglaša in praznuje identifikacijo z večnim.
Ples je lasten vsem ljudem po svetu v celotni zgodovini, od davnine do današnjih dni. Plesanje prazgodovinskih ljudstev je bilo usmerjeno v posnemanje bojnih in živalskih plesov, kasneje so ga v obliki ritualov prakticirali v obredne namene kot posvečeno dejanje, del verskega obreda in obliko komunikacije, pri kateri sta umetnik in njegova umetnina neločljivo povezana v eno.
Celotno Stvarstvo pleše, kar kot bog kozmičnega plesa Nataradža ponazarja Šiva, eden izmed treh vrhovnih bogov v hinduizmu. Uničevalec nevednosti in osvoboditelj v krogu plamenov s plesom simbolizira tako stvarjenje kot pomiritev, tako uničenje kot ohranitev.
Enost, ki jo doživlja v plesu, v poezijah opisuje sufijski mistik Dželal Ad Din Rumi, ustanovitelj plešočih dervišev. Derviši v plesu iščejo svoj Božanski izvor, med plesom se obračajo vase, da bi lahko ozavestili lastni izvor in Resnico, ki se človeku razodene le v njegovi globini.
»Pleši, ko si zlomljen.
Pleši, ko si strgal okove.
Pleši sredi boja.
Pleši v svoji krvi.
Pleši, ko si popolnoma svoboden.
Pokrij ušesa na svoji glavi, ki poslušajo večinoma laži in cinične šale.
Obstajajo stvari, ki jih je vredno slišati in videti.
Glasba. Ples. Briljanten kraj znotraj tvoje duše!«
― Rumi
V antični Grčiji so ples dojemali kot izraz duše in telesa. Imel je pomembno vlogo pri javnih verskih obredih, ki jih je opravljal zbor. A med plesalcem in bojevnikom je izjemna povezava in že Sokrat je vseskozi poudarjal, da je najboljši plesalec tudi najboljši bojevnik.
Tradicionalni bojevniški ples novozelandskih staroselcev Maorov, imenovan haka, v prevodu pomeni pesem s plesom. Z njim so pred bitko strašili nasprotnike in si krepili samozavest. Z izrazito obrazno mimiko in odločnimi gibi telesa so podkrepili svojo borbeno pripravljenost in tako pokazali osebna čustva. In ravno v plesu lahko posameznik z gibanjem v popolnosti izrazi svoja čustva, o čemer govori latinski glagol »emovere«, ki pomeni premakniti, zganiti, medtem ko »emotion«, čustva, pomeni energijo v gibanju.
Šamani dosežejo poglabljanje energije s plesom, ki mu dajejo ritem z bobnom, to namreč dopolni njihov vzpon v svet duhov, od koder dobivajo sporočila. Številni obredni plesi za klicanje dežja, ples sonca, stari kitajski ples žalovanja in podobni obredni plesi skušajo dušo okrepiti in jo pripeljati na nevidno stezo, ki vodi od minljivega do neminljivega. Kajti ples je molitev.
Intimnost, ki se vzpostavi skozi ples, lepo uprizarja tango, urbani družabni ples, ki izvira iz revnejših četrti v Latinski Ameriki in v prevodu pomeni dotikati se. Salsa z združitvijo afriško-kubanskih in latinsko-kubanskih ritmov odkriva temperament v nas in s tem tudi strast, ki jo gojimo do življenja. Orientalski ples, nekoč religiozna vrsta plesa, pa služi slavljenju ženskosti, zato ni presenetljivo, da pomaga pri zdravljenju in negovanju ženske energije, kakor opisuje ena od zgodb na razstavi Ples, slavljenje Življenja. Tam srečamo tudi zgodbe o tem, kako s plesom vstopati v druga stanja zavesti, poleg tega pa je mogoče s plesom spremeniti telo v glasbeni instrument.
Vse od prazgodovine do najsodobnejših plesov našega časa, od antične Grčije in njenih misterijev do sibirskega ali ameriškega šamanizma, človek s plesom vedno in povsod izraža isto potrebo po osvoboditvi, po izražanju radosti in slavljenju Življenja.
O AVTORICI:
Almira Ćatović je za zgodbo z naslovom Silva, v kateri prikazuje proces premagovanja raka in soočanja z boleznijo ter osebno transformacijo 60-letne Silve, prejela nagrado za najboljšo reportažo v kategoriji ljudje na Slovenija Press Photo. Za fotografijo Srčna pot v gozd Stražun je na istem festivalu prejela častno omembo v kategoriji narava. Za seboj ima številne skupinske in samostojne razstave pri nas in v tujini. Od leta 2009 je članica Fotokluba Maribor.