Jugoslovanski Manchester

Razstava
od 03.12.2016
do 30.06.2017
mesto dogodka Muzej narodne osvoboditve Maribor
datum začetka/konca od 03.12.2016 do 30.06.2017
otvoritev

Z nastankom jugoslovanske države je Slovenija postala industrijsko najbolj razvito območje v Jugoslaviji. Ni imela več industrijsko podrejenega položaja kot v Avstro-Ogrski. Jugoslovanska država je za slovensko industrijo predstavljala veliko, obetavno tržišče. Visoka raven carinske zaščite je ustvarila pogoje, da se je Slovenija s 37 odstotki vse tekstilne proizvodnje razvila v največje tekstilno središče v državi, predvsem z bombažno tekstilno industrijo, industrija volnenih tkanin pa je ostala skoncentrirana v Srbiji. Vodilni mesti jugoslovanske tekstilne industrije sta v dveh desetletjih pred drugo svetovno vojno postala Maribor in Kranj. Predvsem Maribor se je v petnajstih letih razvil v največje tekstilno središče Kraljevine Jugoslavije: od enaindvajsetih velikih tekstilnih tovarn v Sloveniji jih je bilo leta 1939 kar petnajst v Mariboru.


Med letoma 1919 in 1923 je na Slovenskem pričelo delovati devet večjih tekstilnih tovarn. Do leta 1930 jih je vrata odprlo nadaljnjih sedemnajst in nato do leta 1936 še devet. Po tem letu, tudi zaradi bližajoče se vojne, novih tekstilnih tovarn niso več odpirali. V dvajsetih letih 20. stoletja se je v Sloveniji razvijala tkalska industrija, v tridesetih letih zelo intenzivno predilniška industrija. Kljub temu predilnice niso nikoli zadostile potrebam tkalnic, zato so tekstilne tovarne v Sloveniji poleg surovega bombaža iz ZDA in Velike Britanije uvažale še veliko bombažne preje iz Italije, Češkoslovaške in Avstrije.


Pred prvo svetovno vojno v Mariboru tekstilne industrije ni bilo. Presenetljivo hitro odpiranje in razvoj tekstilnih tovarn v Mariboru so spodbudili dograditev hidroelektrarne Fala leta 1918, odločenost mariborske občine, da v mesto do leta 1920 napelje elektriko s Fale, ugodne cene zazidalnih površin, dobre železniške povezave, dovolj cenene delovne sile, pa tudi dovolj vode.


Zelo visoka raven jugoslovanske carinske zaščite tekstilne industrije je v Slovenijo privabila tuji kapital. Z največjim, 40-odstotnim deležem je bil v tekstilni industriji zastopan češki kapital, s 25 odstotki je sledil avstrijski kapital. Enak delež so imeli tudi jugoslovanski lastniki. Z nekaj odstotki so bili zastopani še švicarski, angleški in poljski kapital. Mesto se je med obema svetovnima vojnama razvilo v mogočno središče tekstilne industrije – Jugoslovanski Manchester.