Med najpogostejšimi oblikami zanikanja holokavsta in genocidov nasploh sta danes trivializacija holokavsta samega in problematika »dvojnega genocida«, ki, na primer, izenačuje nacizem s komunizmom, vse pogosteje pa tudi z sionizmom, pri čemer se napačno primerja in v nekaterih primerih celo izenačuje Izrael z nacistično Nemčijo. Seveda ne smemo pozabiti, da je vedno treba obsojati vsakršno sistemsko oz. kakršnokoli nasilje. V to kategorijo zagotovo spadajo nekateri segmenti avtokratskih in tiranskih sistemov, kot tudi delovanje Izraela do vprašanja Palestine – a s takimi primerjavami tragedij kaj hitro zapademo v relativizacijo dogodkov. To daje veter v jadra antisemitizmu in hkrati na široko odpre vrata drugim oblikam diskriminacije, ki naposled vodijo v normalizacijo nasilja nad marginaliziranimi skupinami. Mednarodne trende vzpona antisemitizma in posledično skepticizma do pravzaprav vsega je moč začutiti tudi pri nas. Ravno zato je tako zelo pomembno, da dokazanih resnic ne jemljemo za samoumevne, kar pa pomeni, da jih moramo vedno znova braniti, dokazovati, pojasnjevati.