Mala retrospektiva - Oskar Karel DOlenc

Otvoritev

Otvoritev od 21.09.2017 do 21.09.2017

Oskar-Karel Dolenc se je rodil 12. maja 1938 v Ljubljani. Tu je diplomiral na Fakulteti za strojništvo. Do leta 1971 je bil zaposlen kot projektant v TZ Litostroj, med letoma 1971 in 1985 je bil profesor fotografije na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, zadnja štiri leta tudi predstojnik Oddelka za fotografijo. Od leta 1985 do 1993 je bil zaposlen v trženju delniške družbe SCT. Do upokojitve leta 2000 je deloval kot fotograf v svobodnem poklicu. Od leta 2003 do vključno leta 2007 je predaval na Institute Callegari v Ljubljani. Aktivno sodeluje kot predavatelj na tečajih e-Fotografije. Že šesto leto piše in svetuje za Fotoklepetalnico pri časopisu Nedelo.


S fotografijo se je seznanil že leta 1953. Resneje pa se je začel ukvarjati s fotografijo leta 1959 kot član fotokluba Študentsko naselje v Ljubljani. Leta 1963 je bil soustanovitelj Fotogrupe ŠOLT-Ljubljana in nato njen dolgoletni predsednik. Ob 20 - letnici ga je ta imenovala za častnega člana. Je član Društva fotografov Slovenije, častni član Kluba Diana in častni član FK Triglavski narodni park. Od leta 1998 ustanovni član in do leta 2006 predsednik fotokluba AT CANON, ki je bil leta 2003 preimenovan v




FOTOKLUB LJUBLJANA. Bil je predsednik Foto kino zveze Slovenije, ter med letoma 1973 in 1974 predsednik Foto zveze Jugoslavije. Je inštruktor FSJ, od 1987 » mojster fotografije« . Že leta 1974 pa mu je zveza FIAP podelila naslov »Artiste«. Je avtor številnih člankov o fotografiji, prevajalec fotografske literature ter mentor številnim fotoklubom. Leta 2002 mu je skupščina fotokluba Maribor podelila naslov častnega člana. Je član umetniškega sveta Foto zveze Slovenije in nosilec številnih priznanj za delo na področju fotografije. Leta 2006 mu je Fotografska zveza Slovenije podelila »Nagrado Janeza Puharja« za življenjsko delo. Leta 2008 mu je mednarodna fotografska zveza FIAP podelila naslov «Excellence«-EFIAP.



Oskar Karel Dolenc je bil v šestdesetih in sedemdesetih letih med kakimi tridesetimi najpomembnejšimi slovenskimi fotografi, ki so glede na razmere v tistem času napravili, kar je bilo v njihovi moči, da bi fotografija tudi pri nas napredovala tako kot tehnična veščina kakor tudi ustvarjalni medij. Štejemo ga tudi med generacijo, ki ji je uspelo premostiti omejitve ljubiteljske


in predstaviti slovensko fotografijo na profesionalno raven, medtem ko naslednji rod že predstavljajo akademsko izobraženi



ustvarjalci, ki so slovensko sceno dokončno strukturirali tako kot drugod po zahodnem svetu.


Dolenc je najpomembnejši del svojega opusa ustvaril kot član in dolgoletni predsednik Fotogrupe Šolt-Ljubljana. Že v njegovih zgodnjih delih se je uveljavil motivni svet, ki ga bo dograjeval vse do danes: ženski akt, portret, žanr in krajina. V vsaki od teh je napravil nekaj antologijskih posnetkov, najbolj zbrano pa se je lotil posameznih žanrskih ciklov, zlasti zapisov iz Madrida in Aten, ter krajine, med katerimi posebej omenjamo podobe iz zapuščenih vasi nad Sočo tik ob slovenski zahodni meji. Kot navdušen gornik je del svojega opusa posvetil tudi planinski fotografiji in v bogato slovensko tradicijo vnesel nekatere nove formalne prvine.


V stilnem pogledu opredeljujemo Dolenčevo fotografijo kot vezni člen med povojnim žanrskim realizmom in modernističnimi inovacijami, ki so se od začetka petdesetih let prek mednarodnih fotografskih razstav, prek revij in delno prek sodobne grafike in slikarstva pričele uveljavljati tudi v slovenskem prostoru.


Ob svojem ustvarjalnem delu je Dolenc na fotografskem področju zelo dejaven še kot strokovni pisec, pedagog, žirant in organizator.


(Primož Lampič)