Odprtje razstavnega kotička POT DOMOV

Eden najpomembnejših ukrepov nacistične raznarodovalne politike je bilo množično izganjanje Slovencev. Nacisti so nameravali izgnati od 220 do 260 tisoč Slovencev, kar pa jim zaradi narodnoosvobodilnega boja ter drugih dejavnikov ni uspelo. Množične aretacije so kmalu napolnile okoliške zapore in preseljevalni štab je ustanovil zbirna taborišča za slovenske izgnance. Med prvimi je bilo ustanovljeno zbirno taborišče v meljski vojašnici v Mariboru. Po aretaciji v zgodnjih jutranjih urah, ko so smeli s seboj vzeti le najnujnejše (njihovo premoženje so nacisti zaplenili), se je v taborišču v melju znašla tudi družina Ostrovška. Prof. Josip in Milica Ostrovška, skladatelj in učiteljica, sta se skupaj s svojima hčerama Darjo in Milico znašla na pragu izgona. V štirih valih deportacij iz vojašnice v Melju, ki so potekali med 7. junijem in 26. julijem 1941, je bilo v Srbijo, Bosno in na Hrvaško izgnanih 10.541 slovenskih izgnancev. V prvem od štirih valov so izgnali vsaj 4801 slovenskih izobražencev, duhovnikov, profesorjev, učiteljev itd. Med njimi je Maribor zapustila tudi družina Ostrovška, ki je bila za štiri leta izseljena v srbsko Jagodino, iz katere so se vrnili poleti leta 1945.
Razstava je del razstavnega projekta več slovenskih muzejev.